Čustvena inteligenca v praksi

Ko se sprašujemo o tem, kaj so čustva, se znajdemo v čudnem prostoru, ki ga sicer poznamo, a ga le s težavo zaznamo v celoti. Lahko ga opišemo, in sicer s primerjavami, slikovito, včasih v barvah. Čustvo ljubezni radi povezujemo z rdečo barvo, z vrtnicami, čokolado, medtem ko čustvo jeze opišemo kot jeklo, kot rezilo… O čustvih nas v soli niso učili, niti ne na fakultetah. V zadnjem desetletju se pojavlja vse več študij na temo čustvene inteligence, uči se sociologijo čustev, in lahko rečemo, da smo na teh področjih še vedno iščoči osnovnih pojmov in znanj, ki bi jih vsi razumeli podobno, če ne isto, seveda z razlogom, da bi se sporazumeli in naučili uravnoteženega čustvovanja.

emotional intelligence, čustvena inteligenca | Molga d.o.o. | dr- Lucija Mulej MlakarČustva in človeški ustroj
Kako človek formira čustvene odzive? Kje se naučimo čustvovanja? Ali so čustva navada? Ali s čustvi izsiljujemo? Ali poznamo lastne čustvene mehanizme? Ali se lahko naučimo bolj polnega čustvovanja?

To so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti, če želimo lastni čustveni ustroj prepoznati in ga oblikovati na načine, ki nas bodo podpirali in ne rušili. Tako kot se naučimo vrednot in vedenjskih vzorcev preko posnemanja vzgojiteljev, tako se priučimo tipičnih čustvenih odzivov na tipične situacije, s katerimi so se soočali naši vzgojitelji in ljudje, ki so za nas odigrali pomembne vloge. Kako smo se soočili s prvimi prepovedmi vzgoje? Ali so prepovedi bile, so bile zdravorazumske ali so mejile na sadizem koga od staršev oz. ljudi, ki so nas vzgajali? Kako so nas naučili kazati ljubezen in spoštovanje? Smo odraščali v okolju, kjer je iskrenost pomenila vzor, jasnost komunikacije kodeks, po katerem ste se vsi odzivali? Morda ste prve izkušnje pridobivali v okolju, kjer ste igrali dve vlogi, eno za okolico in drugo za zaprtimi vrati? Kako se danes odzivate v odnosih? Ste odprti, resnicoljubni, žarite samozaupanje ali se raje umikate v svoj svet in redkokdaj odprete ljudem svoja občutja? Se znate izražati, znate prepoznati občutke, ki se vrtijo znotraj vas? V nadaljevanju opisujemo nekaj tipičnih občutkov, znotraj katerih se vrtijo različne zgodbe, ki se lahko odvrtijo drugače.

Nekaj tipičnih občutij

Samozavest je tisti občutek, ki je hitro viden na prosto oko. Samozavest lahko zgradimo glede na zunanjost (lepota, uspeh, okus), ljudje z visoko čustveno inteligenco pa samozavest zamenjajo s samozaupanjem, in lastno vrednost ukoreninijo v globlje kvalitete. Običajno v znanje, v osebno rast s ciljem postati človek vrednot, integritete in časti. Samospoštovanje navajamo kot drugo občutje, ki ga moramo natančneje razdelati. V prvi vrsti se odraščajoči otrok nauči prepoznavati meje v zunanjem svetu (kam sme in kje obstaja potencialna nevarnost), sledi pa naporno obdobje učenja o čustvenih, psihičnih in mentalnih mejah svojih bližnjih. Nauči se, kje mora prenehati in kje so meje samospoštovanja tako staršev kot ostalih pomembnih drugih in kje mora z lastnim repertoarjem prepričevanja (izsiljevanja) prenehati. Ko odraste, slej ko prej naleti na poslovno oz. službeno okolje, kjer se sooča z mejami oz. ovirami. Vsako okolje ustvari klimo, in vsak posameznik, ki se v okolju privaja, se uči meja sebe in drugih. Ali se v celoti prilagodi ali ohrani svoj jaz, zavisi v veliki meri od njegove čustvene inteligence oz. sposobnosti predvidevanja čustvenih odzivov drugih. V kolikor imamo zdravo samospoštovanje, poiščemo ravnovesje med pričakovanji drugih in lastnimi potrebami, sicer se lahko zavijemo v kup težav, ki načenjajo naše samospoštovanje in botrujejo neuspehu ali celo zlomu. Čustvena stabilnost kot znamenje uravnotežene osebnosti se odraza na domala vseh področjih naših življenj. Način, kako se soočimo s kritiko, kaže na to, ali prepoznamo kritiko nekoga kot konstruktivno ali destruktivno. Sposobnost, da se odzovemo na negativne želje drugih do nas, kaže na čustveno zrelost: znamenje nizke čustvene inteligence je v prvi vrsti obsojanje drugih in iskanje krivde zunaj nas. Opazovanje ljudi in obsojanje njihovega vedenja prikazuje našo notranjo šibkost, saj človek, ki obsoja, je človek, ki se zapleta v negativna čustva, kot so jeza, srd, bes, sovraštvo, ljubosumje, zavist, nevoščljivost in škodoželjnost. Ljudje z nizko čustveno inteligenco običajno čutijo negativna čustva, pogosto pa imajo težavo z nadzorovanjem drugih. Prvi nasvet za tovrstne primere je poglobitev v sebe. Vprašajte se, koliko časa na dan, teden, mesec porabite za slabo voljo? In kako naj vam uspe v prihodnosti, če vsem želite slabo? Samo terapija, ki jo nudi samo-prepoznanje, deluje. Zaupanje v dobro kot zadnje od občutij, ki jih na tem mestu obravnavamo, deluje kot lepilo zdravih in podpirajočih čustev. Ljudje, ki zaupajo, lepše hodijo čez življenje, lažje gradijo kariere in izpolnjujoča intimna kot poslovna partnerstva. Zaupanje do življenja zgradimo na čustveni trdnosti, ki jo izpopolnjujemo celo življenje. V kolikor so nam preizkušnje ali travme uničile to temeljno zaupanje v dobro, moramo poiskati pomoč nekoga, ki nam bo pomagal ponovno zaupati.

Prepričanja o svetu in ljudeh

Čustveni ustroj vsakega od nas sestavljajo izkušnje, znanja in vera, ki nas usmerja v odločitve. Nasa prepričanja delujejo kot kompas, ki nas usmerja v odločitve. Odločitve gradijo našo sedanjost in kujejo izkušnje prihodnosti. V kolikor smo globoko v sebi prepričani, da dobro nikoli ne zmaga, nas bo ta formula gnala do situacij in ljudi, ki bodo prepričanja le utrdili. Čustva lahko, na podlagi bridkih izkušenj otopijo, in svet ne gledamo več z očmi pustolovščine, pač pa kot večno sivino, ki jo sem in tja popestrijo adrenalinske izkušnje. Nekateri si jih privoščijo z raznimi prevarami, a na koncu prevara zabode v srce vsakogar, ki se ji ni znal upreti. Prepričanja so naša usoda vse dotlej, ko se odločimo raziskati vzroke ječe, v kateri bivamo prostovoljno. Ko se učimo prepoznavati lastna občutja, slej ko prej pričnemo prepoznavati občutja vseh, ki nas obkrožajo.
Ranljivost, torej da drugim pokažemo, da smo lahko brez ega, pripomore k čudežnim rešitvam situacij. Nazor, da smo vsi ranljivi, omili naše reakcije in sodbe skorajda izniči.

Znamenja visoke čustvene inteligence

Kdo je torej visoko čustveno inteligenten? Lahko bi rekli, da posameznik, ki pozna zdravi egoizem, torej zdrave meje do sveta in do svojih bližnjih, vsekakor pa ni sebičen. Svet razume kot celoto, prepleteno z mislimi, občutki, željami, in prepozna, da si vsi želimo istega: zdravja, uspeha, sreče. Iz tega spoznanja razvija svojo občutljivost do drugih in sebe in skuša delovati dobro do sveta in ljudi. Visoka inteligenca je prepoznana zlasti v empatiji, torej sposobnosti razumevanja stanj zavesti čustvene klime in aspiracij drugega človeka. Vrednotna nevtralnost ali pravičnost je morda zadnja lastnost, ki postavlja v ospredje neko osnovno človeško kulturo, ki se ogiba obrekovanja, puhlosti in praznih želja, ki pot človeka zreducirajo na golo zadovoljevanje materialnih potreb – čustvena inteligenca je torej kraljestvo neracionalnega, povezujočega in intuitivnega, prestol občutkov, ki nam jih potrdi zgolj čas.

Vaš partner za odpiranje razvojnih potencialov
© 2019 Molga | Vse pravice pridržane | Web produkcija: Studio Creadrom