V življenju se moraš prilagajati, če hočeš doseči cilje,« so običajno dobronamerni nasveti mam in vzgojiteljev, ki svetujejo na podlagi lastnih izkušenj, uspehov in napak. In v nekem pogledu imajo seveda prav, saj življenje in svet krojijo pravila, in pravila je iznašel človek.

Kako postati uspešen? Kako delovati, da bi dobili priznanje sveta, sočloveka, ljudi, sebe? To so morda vprašanja, ki na prvi pogled nimajo resnega odmeva v stanju, ki mu rečemo povprečnost. Vendar si vsak, ki je povprečen, želi slave, izstopanja in veljave.

“Naučeni smo racionalnega pogleda na svet in razmišljamo v okvirih določene strukture, kar je čisto prav. Vendar, če nimamo srčnosti, je znanje mrtvo.” pravi dr. Lucija Mulej Mlakar, ki je kot poslovna antropologinja in sociologinja, v intervjuju predstavila poglede na različna družbena vprašanja in predstavila svoje inovacije.

»V letu 2015 zagotovo lahko rečemo, da se je čas za zahodni svet vrtel drugače: vpet je v racionalno, instrumentalno in pragmatično logiko ciljne usmerjenosti, kjer je pomemben rezultat, ne pot.

V času hitrega toka sprememb, ki jih pravzaprav ne moremo niti dojeti, kaj šele obdelati, v času hitrih rešitev, ki se ponujajo na vsakem koraku, v času naglice in vrveža v naših glavah in čutilih se trajna moč mehkobe pokaže kot iritirajoča zahteva, ki se kljub vsemu zdi prava pot.

Povezovanje je del človeških struktur od samih začetkov formulacije prvih plemenskih skupnosti. Vez, ki neko povezovanje krepi in ga ustvarja kot dolgoročno uspešnega, ima ključno tendenco rahljanja.

V življenju se pogosto srečujemo z različnimi dilemami, katerim je skupno eno: dejavnik negotovosti, s katerim moramo na neki način shajati. Način, na katerega se odzivamo ob življenjskih preizkušnjah, kaže na pomembno smer, in sicer je od načina, kako upravljamo z negotovostjo, odvisna naša usoda. Družba, katere del smo, je iznašla veliko izhodov iz negotovosti.

Čas, v katerem živimo, ima neki poseben čar. Gledano z vidika pretekle zgodovine nam nudi veliko materialno udobje, možnost napredovanja in razvoj sebe do neskončnih možnosti. Znanstvena odkritja na področju medicine, računalništva, fizike in nevrologije kažejo nepredvidene možnosti za razvoj potenciala vsakega človeka.

Otroci so duše, ki se rodijo; niso mala bitja, katerih dolžnost je samo ubogati. So mali ljudje v varstvu odraslih. Naloga odraslih je, da jim pokažejo naravo sveta in vseh pravil, ki veljajo. In vzgoja je en sam trening.

Ljudje imajo zelo radi različne oblike pozabe. Radi pozabijo na preteklost, na stare napake. Še raje vidijo, da jih nihče ne bi opolnil na vse tisto, na kar niso ponosni. Pozaba ali amnezija je prav tako dobrodošla med narodi, saj vemo, da se vsaka zgodovina piše skladno s tistimi, ki so trenutno v poziciji interpretacije spomina.

Zgodbe ljudi so različne. Nekateri se trudijo preko življenjskih preizkušenj preseči omejitve s trdim delom in trudom. Pogosto naletimo na ovire ali ne-je na naše prošnje.

V času, ko se dogajajo po svetu številne tragedije, ko nas mediji opozarjajo na strahote, se moramo vprašat, kaj je pravi dialog. Komunikacija, o kateri beremo, se o njej učimo, se vselej osredotoča na formo, torej na to, kako komunicirati, kje držati roke, se smejati ali ne.

Vprašanje varnosti je staro kot človeštvo samo. Reference na ta pojem so številne, paradigmatsko bogate in pojasnjevalno bolj ali manj tehtne. Nasprotje varnosti je pojem tveganja, oz. rizika na eni strani, ter pojem nevarnosti na drugi.

Preizkušnje so pač del življenja, a premalokrat nam povedo, kako naj jih prestanemo, ter zlasti, zakaj jih trpimo? Odgovori v stilu »c’est la vie« ne potolažijo ranjenega srca na Valentinovo.

Ko razmišljam o barvah in kalejdoskopih človeških značajev in želja, se mi nehote porodi misel o denarnem zapisu, ki jo opazujem že leta. Vprašanje, zakaj določeni ljudje sledijo zapisom revščine in drugi zapisom obilja, so ključna.

Letošnjo jesen so zaznamovala nova gibanja, protesti v Sloveniji, ki so pokazali, da ljudje želimo in rabimo drugačen svet, ki bo deloval bolj transparentno.

V današnjem času se vse pogosteje sliši beseda energija. Veliko ljudi ima laična mnenja o tem, kaj naj bi energija bila, kako se prenaša med ljudmi in kdo bi jo lahko posredoval naprej.

V članku sledimo izvorni misli avtorjev, ki prikazuje vmesni prostor družbenega podsistema – ekonomije oz. gospodarstva, ki po zlomu ideje o nepretrgani rasti brez modrosti plava v nejasnem prostoru številnih idej, rešitev, novih pogledov, iskanj in izzivov.

Ko se sprašujemo o tem, kaj so čustva, se znajdemo v čudnem prostoru, ki ga sicer poznamo, a ga le s težavo zaznamo v celoti.