Vodenje in komuniciranje v organizacijah

Vodenje v organizacijah, združenjih in podobnih inštitucijah potrebujemo zaradi:

1. nepopolnosti in pomanjkljivosti organizacije kot formalnega modela,
2. spreminjajočih se zunanjih pogojev delovanja,
3. spreminjajoče se notranje klime organizacije,
4. značilnih potez ljudi kot izvrševalcev vlog.

Da bi zadostili vsem 4 faktorjem sprememb, je potrebna kontinuirana težnja k sinergiji različnih deležnikov.

Na seminarju bomo obravnavali:

• različne načine vodenja (vodenje z izjemami, pravili odločanja, motiviranjem, soudeležbo, delegiranjem, cilji),
• različne vloge vodij (medosebne, informacijske, odločevalske, koordinatorske),
• različne modele vodenja,
• različne modele osebnih značilnosti vodij,
• vedenjske modele,
• modele prepričevanja.

Trije ključni cilji:

• oblikovanje optimalnega modela organizacijske klime,
• oblikovanje optimalnega kompetenčnega modela,
• oblikovanje optimalnega modela vodenja (na podlagi prestrukturirane organizacijske sheme in operative).

1. TEMA: SITUACIJSKO VODENJE

V sodobnem času z drugačnimi globalnimi izzivi velja poseben poudarek t.i. situacijskem vodenju, ki je v svetu eden izmed najbolj uveljavljenih modelov vodenja. Razvila sta ga  P. Hersey in K. Blanchard. Situacijsko vodenje ima mnogo prvin samoučečih se organizacij, kjer se posameznike uči, da presežejo klasične stile vodenja (transakcijsko, transformacijsko, karizmatično vodenje) in lastno vlogo vodje prepoznajo kot tako, katere uspeh je neposredno odvisen od soočanja z in reševanja izzivov iz okolja. Ker živimo v globaliziranem svetu se situacije spreminjajo hipno in brez vnaprejšnjih opozoril. Zato je za uspešno spopadanje s številnimi izzivi trening vodij ključnega pomena.

2. TEMA: ORGANIZACIJSKA KLIMA (OK)

Organizacijsko klimo ali organizacijsko kulturo razumemo kot imprint organizacije. Gre za »karakter« organizacije, ki je vsota presežka skupnih značilnosti vsakega posameznika in vloge, ki jo posameznik zaseda in vrši. OK močno vpliva na potek dela in rezultate celotnega poslovanja. Dobra organizacijska klima nudi visoko motivacijo zaposlenih, ki se ne meri zgolj v denarnih nagradah, pač pa v vrednotah, etiki in integriteti organizacije kot celote. Iz mnogih definicij, ki na tem področju obstajajo, lahko povzamemo naslednje lastnosti organizacijske klime:

• označuje množico lastnosti organizacije, ki jih posamezniki opažajo- se spreminja z osebno in poslovno rastjo posameznika,
• je relativno trajna, a se obenem spreminja,
• nastaja v interakciji med člani organizacije, ki si jo delijo ter z optimalno interakcijo z zunanjim okoljem,
• odraža domet in omejitev ciljev vsake organizacije kot tudi kakovosti delovnega okolja,
• po njej se organizacije med seboj razlikujejo,
• odvisna je od posameznikov in njihovih odločitev.

3. TEMA: KOMPETENCE

Razvoj kompetenc, se pravi, neprestanega razvijanja sposobnosti, spretnosti in znanj posameznika in posledično skupin, je v današnjem tekmovalnem in spreminjajočem se svetu ključen za obstoj in razvoj na trgu.
Pod krovni pojem kompetence navadno uvrščamo dve obliki izobraževanja, in sicer formalno in neformalno. Prva pomeni klasično institucionalno izobraževanje za pridobitev poklica ali naziva, drugo pa je znanje pridobljeno na podlagi izkušenj in modrosti, znanje, ki ga pridobimo, ko »živimo življenje«. Neformalne oblike izobraževanja poudarjajo pomen veščin za pridobitev kompetenc čim širšega spektra. Sem uvrščamo psihološka, politična znanja, vednost o okoljski problematiki, govorne veščine, ročne spretnosti itd.
Kompetence vodenja v poslovnem okolju razumemo kot zmožnost organizacije, da vodi in usmerja OK in cilje organizacije do optimalnih stopenj.
Poleg zmogljivosti (sposobnosti, spretnosti in znanj) zajema pojem kompetenc tudi motiviranost za neko nalogo, osebni stil in relacijo do koncepta samega sebe oz. jaza, ki da organizaciji poseben pečat.