Čas, v katerem živimo, daje veliko poudarka na človekov jaz, predvsem na zunanji videz. Tako lahko opazimo napore številnih, ki energijo za izgradnjo samozavesti vlagajo najprej v telo, v videz in v zunanje pokazatelje tistega, kar bi drugi ocenili kot dobro. Pot do prave samozavesti pa se začne drugje – znotraj nas samih.
Odraščanje v okolju, ki je polno svetlih trenutkov in jasnih pravil igre, ni težko. Platforma za izgradnjo samozavesti je jasna; z delom in vlaganjem energije v spretnosti in znanje dosežemo pozitivno samopodobo, ki se zazna na daleč. Okolje, ki je polno ran in nejasnosti, ustvari pozicije nizkih vrednosti, nizkih pričakovanj in negativnih vedenjskih vzorcev, ki jih ni tako enostavno spremeniti. Na trgu je poplava tehnik in nasvetov, kako izgraditi konstruktivno notranjo držo, ki bi nas podpirala in nam pomagala biti samozavestni na vsakem koraku, a tržni artikli, ki bi nam za denar ponudili višjo samozavest, se ne obnesejo.
Vrednote in samopodoba
Okolja, v katerih živimo, imajo lastne obrazce presoje o tem, kakšen nekdo mora biti, da se lahko nosi v samozavedanju Sebstva in lastne vrednosti. Samozavest nenazadnje govori o tem, kako in na kakšen način se vrednotimo. To se pokaže po načinu, kako živimo, kakšen življenjski stil si izberemo, in kaj je za nas primerno in kaj ne. Človek, ki ima uravnoteženo samozavest, ve, kdaj reči ne in se zaveda, da svet in okolica nimata zadnje besede pri oceni, kolikšna je njegova vrednost. V času izgub zaposlitve, čemur smo priča zadnjih nekaj let, veliko ljudi pade na preizkušnji določanja lastne vrednosti. Če je nekdo brez izobrazbe, brez denarja, brez znanja, motivacije in delovnih navad, prične propadati. In z vsakim negativnim izidom v socialnih igrah, lestvica samovrednotenja drastično pada. Po drugi strani pa je marsikomu izguba zaposlitve odprla vrata v podjetništvo, kjer je jasno, da brez trdega dela ni rezultatov. Bližnjice, ki so jih ubrali premnogi, kažejo pot kriminala in slej ko prej razvrednotenja s strani okolice in družbe.
Vrednote, kot so delavnost, optimizem, dobronamernost, vedrina, jasnost, trdnost, zanesljivost in empatija so smer, ki jo je potrebno ubrati do stabilne notranje podobe. Brez pravih vrednost se človek izgubi. Vzemimo za primer denar. Ljudje radi rečejo, da denar pokvari; sama se s tem nikakor ne strinjam. Denar je velik učitelj človeštva, in iz nas potegne vse tisto, kar zares smo. Z denarjem ni nič narobe, problem je v človeku. V njegovi naravi, ki jo sicer skriva, a številni učitelji, kot so denar, ugled in spolnost, razkrinkajo in pokažejo človeka takšnega, kot je. Zgodovina kaže, da je bila poglavitna vloga krščanstva vzgoja ljudi. Za dobro samopodobo je nujno, da poznamo lastno zgodovino. Hecno je, ko ljudje rečejo, da ne marajo cerkve. Seveda ne, saj nimajo osnovnih informacij in interesa, da bi vedeli, kaj sploh pomeni cerkev in kaj Cerkev. Da pa bi poznali zgodovino, moramo vložiti čas in nekaj napora. To pa v svetu hitrih rešitev marsikomu ne diši.
Kompenzacija
Zrel in dorasel človek ne potrebuje drugih ljudi za doseganje lastnih ciljev, niti ne praks in potrditev, ki bi mu dale zadoščenje. Mnogo judi, ki se ne poglabljajo v lastne globine in ki ne raziščejo vzrokov